RAZVOJNI NAČRT SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE LJUBLJANA

 

Razvojni načrt ravnateljice mag. Silve Kastelic za obdobje od leta 2017 do 2022.

 

 

RAZVOJNI NAČRT ZA OBDOBJE OD LETA 2022 DO 2027

UVOD
 
Moje vodilo ostaja demokratično vodenje in distribuiran način vodenja, pri čemer se mi zdi pomembno krepiti odgovornost in avtonomijo učitelja, razrednika, strokovnega kolegija in vseh zaposlenih. V skladu z vizijo in poslanstvom šole bomo z zaposlenimi nadgradili prioritetne cilje, ki jih vsi sprejmemo kot vrednoto in etično ravnanje in ne le kot izvajanje po navodilih.

 

Pri vodenju šole bom izpolnjevala naloge in cilje, določene v 2. členu ZOFVI, ter čim bolj dosledno opravljala naloge, ki jih kot pristojnosti ravnatelja predpisuje 49. člen ZOFVI ter ravnala v skladu z veljavno zakonodajo.  Ob tem pa bom še naprej razvijala model vodenja, ki bo usmerjen v človeka, timsko delo in zdravo ravnovesje med doseganjem rezultatov in odnosa do ljudi. Pri tem mi bo v pomoč razvojni tim oz. strokovni kolegij.

 

Pri vodenju zavoda bom dala glavne poudarke na naslednjih področjih, ki smo jih v zadnjih letih razvili kot močna področja: 

 

  1. Uresničevati poslanstvo, cilje, vrednote – pripadnost šoli

Pomembno je skupaj ustvarjati poslanstvo, cilje in vrednote, ki so osrednji »kompas« in tudi v trenutkih nejasnosti skrbijo, da šola ne zaide s svoje poti. Na drugi strani pa pomembno prispevajo k občutkom zadovoljstva, pripadnosti in k drugim pomembnim vrednotam, ki omogočajo bolj kakovostno in učinkovito delo. V času epidemije oz. v času poučevanja na daljavo se je pokazalo, da ima šola zelo dobro izdelan »kompas« in da je v ljudeh ogromno ustvarjalnega potenciala, ki se sproži ob dobrem sodelovanju in poslušanju drug drugega. Za naprej vidim potrebo, da na podlagi evalvacije in samoevalvacije skupaj nadgrajujemo cilje v skladu s poslanstvom šole in razvijamo pripadnost šoli, kar je po mojem mnenju podlaga za kvalitetno delo.       

 

  1. Kakovostna izvedba izobraževalnih programov ter nadgradnja predmetnika z novimi moduli

Srednja zdravstvena šola Ljubljana izvaja tri programe, in sicer BN – bolničar negovalec, ZN – zdravstvena nega, PTI – zdravstvena nega, ki se glede na poklicni standard in razvoj stroke nenehno spreminjajo ter zahtevajo posodobitve. Tako smo v šolskem letu 2018/2019 naredili izvedbeni predmetnik za prenovljeni program ZN, po katerem smo začeli izobraževati v šolskem letu 2019/2020,  v šolskem letu 2020/2021 smo pripravili predmetnik za program PTI (3+2), ki smo ga začeli izvajati v šolskem letu 2021/2022.

Odprti kurikul določa šola skupaj z delodajalci in v zadnjih letih smo ta del predmetnika obogatili z novimi izbirnimi moduli, kot so: MASAŽA, NEGA NOG, ZDRAVA PREHRANA IN DIETETIKA. Za izvajanje teh modulov smo uredili oz. prenovili strokovne učilnice. V prihodnosti želimo začeti z izvajanjem modula ZOBOZDRAVSTVO, če bodo delodajalci podprli naša prizadevanja. Sicer pa imajo dijaki na izbiro tudi druge strokovne module, kar je razvidno iz predmetnika.     

Program IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH šoli omogoča razvoj in je velik doprinos k razvoju kadrov, zato je pomembno, da še naprej razvijamo nove programe ter nadaljujemo s programi, ki smo jih ustvarili v sklopu MUNERE 3 (2018−2022). To so npr.:  

  • Usposabljanje in izobraževanje za nego in oskrbo z ukrepi prve pomoči
  • Usposabljanje za nego nog
  • Paket zdravstveno-raziskovalnih usposabljanj in izobraževanj
  • Program Paliativne veščine v negi in oskrbi
  • Usposabljanje mentorjev za praktično usposabljanje dijakov (1, 2)
  • Poklicne aktivnosti TZN BN 1, 2
  • Skrb za zdravje nog
  • Uporaba osebne varovalne opreme
  • Strokovna slovenščina kot drugi/tuji jezik v ZN in oskrbi
  • Strokovna angleščina v ZN
  • Strokovna nemščina v ZN
  • Strokovna slovenščina kot drugi/tuji jezik v ZN in oskrbi

V sodelovanju s centri za socialno delo je v nastajanju program Preprečevanje in reševanje problematike zasvojenosti z alkoholom.

Sodelujemo tudi v projektu Razvoj programov za izpopolnjevanje za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v letih 2017–2022, v sklopu katerega smo v sodelovanju s CPI in UKC LJUBLJANA razvili programa Bolničar-negovalec spremljevalec in Tehnik zdravstvene nege-informator.

V tovrstnem sodelovanju vidim potenciale za razvoj tudi vnaprej, saj je na ta način šola vključena neposredno na trg dela ter z delodajalci in Centrom za poklicno izobraževanje odgovarja na konkretne potrebe trga dela.  

V zadnjih letih se je zanimanje za šolo in poklic povečalo, zato smo v šolskem letu 2021/2022 sprejeli en oddelek več, kot smo razpisali prostih mest, obenem pa smo na novo vpisali en oddelek programa ZN PTI (3+2), za kar smo zaprosili MIZŠ, saj je bila vizija, da dijakom, ki končajo 3-letni program bolničar-negovalec, omogočimo nadaljevanje šolanja v rednem programu na naši šoli.  

Dejstvo je, da sta poklica, za katerega izobražujemo (bolničar-negovalec in tehnik zdravstvene nege), v družbi izredno potrebna in da je epidemija pokazala na veliko pomanjkanje zdravstvenih delavcev. Menim, da si je potrebno še naprej prizadevati za kvalitetno izobraževanje in ohraniti visoke standarde ter okrepiti sodelovanje s CPI, z Zbornico zdravstvene in babiške nege in z delodajalci pri oblikovanju poklicnih standardov.  

Prioriteta torej ostaja prizadevanje za kakovostno izobraževanje tako 4-letnega programa ZN kot 3-letnega BN ter 2-letnega programa PTI (3+2), povezovanje z delodajalci in skrb za ohranjanje visokih standardov tako v izobraževanju kot v zdravstveni negi in socialni oskrbi ter razvoj programa Izobraževanja odraslih. Ob vsem tem pa ostaja pomembna naloga skrb za pozitivno promocije šole in poklica.          

  1. Ustvarjanje kulture zavoda kot učeče se skupnosti

Razvijati šolo kot prostor razvoja in ustvarjanja, v katerem je znanje vrednota za vse deležnike in je v ospredju sodelovanje, timsko delo, poslušanje drug drugega  – drug z drugim in ne drug proti drugemu, kajti eden zna nekaj, skupaj znamo več.  

Razvijati kulturo spoštljivega sodelovanja in spoštljive komunikacije, da bodo vsi zaposleni prepričani,  da

  • so najboljši v svoji stroki in pri svojem delu,
  • so pomembni vsi vidiki vzgojno-izobraževalnega procesa,
  • je pomemben vsak posameznik,
  • je najvišja kakovost dela ključnega pomena,
  • morajo biti člani kolektiva inovatorji, hkrati pa pripravljeni pomagati, ko je treba preseči neuspehe.
    • Krepiti avtonomijo učitelja in ustvariti podporna okolja za učinkovito poučevanje

Vloga učitelja je v procesu vzgoje in izobraževanja izredno pomembna in nenadomestljiva. Poleg osnovnih področjih, ki jih vključujejo kompetence učitelja (učinkovito poučevanje, vseživljenjsko učenje, vodenje in sposobnost dobre komunikacije, preverjanje in ocenjevanje znanja ter širše profesionalne kompetence za boljšo kakovost) vidim, da je potrebno dati poudarek na poučevanju, s katerim bomo pri dijakih razvijali kritično razmišljanje, problemsko učenje, inovativnost, refleksijo, sodelovalno učenje in zavedanje, da dijaki pridobivajo uporabno znanje.

Menim, da ima vsak mladostnik v sebi potencial in šola bi mu morala pomagati, da ga razvije, zato vidim še naprej potrebo, da je glavni poudarek na kvalitetnem poučevanju, na širokem naboru interesnih in obšolskih dejavnosti ter na usposabljanju in motivaciji učiteljev za sodelovalno poučevanje, zasnovano na medpredmetnem povezovanju, ter vrednotenje dosežkov v učnem procesu s poudarkom na sodobni učni tehnologiji in inovativnih pristopih poučevanja in učenja.

 

Čut in pravo znanje sta nujno potrebna tako za prepoznavanje nadarjenih dijakov, kot sta ključna tudi pri delu z najranljivejšimi mladostniki, kot so dijaki s posebnimi potrebami. Zdi se mi pomembno, da imajo vsi strokovni delavci temeljna znanja prepoznavanja potencialov nadarjenih dijakov kot tudi o posameznih skupinah mladostnikov s posebnimi potrebami, da lahko zagotavljajo ustrezne didaktične pristope in prilagoditve, vključno z uporabo kombiniranega učenja, digitalne tehnologije in drugih inovativnih pristopov poučevanja – da lahko mladostniki kar najbolje razvijajo svoje potenciale. Na področju dela mladostnikov s posebnimi potrebami smo imeli že veliko usposabljanj in bomo z njimi nadaljevali; pomembno pa se mi zdi razvijati tudi področja nadarjenosti in v sklopu individualizacije vzgojno-izobraževalnega procesa delati z nadarjenimi dijaki.     

 

  • Šola kot mentorska mreža; sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje, hospitacije, mentorstvo študentom pripravnikom, mentorstvo novo zaposlenim, evalvacija in samoevalvacija  

Za kakovostno in učinkovito izvajanje pedagoškega poslanstva v sodobnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah niso več dovolj le primerno izobraženi in usposobljeni učitelji kot posamezniki. Sodobne zahteve vsakdanjega življenja, tako na področju šolstva, dela in zasebnega življenja, nakazujejo potrebo po vsebinsko specializiranem, medpredmetno zasnovanem in strateškem znanju. Sodobna spoznanja s področja učenja, poučevanja in vodenja poudarjajo, da je timsko delo kot pristop pri tem učinkovitejši kot individualni, saj tako pri pedagoških delavcih kot pri učencih zagotavlja sinergične učinke procesa učenja v najširšem pomenu. Timsko delo mora udejanjati osnovna načela sodelovalnega učenja, ki se kaže v procesu oblikovanja skupnih ciljev, delitve vlog in nalog, osebne odgovornosti in analize dogajanja. Preseči je potrebno predmetno razdrobljenost in zagotavljati čim večjo stopnjo integriranosti znanja, saj je cilj celostnost izobrazbe. Pri tem pa zasnovati pouk tako, da razvijamo kompetence, ki vključujejo:

  • pridobivanje vednosti, tj. teoretičnega, konceptualnega, abstraktnega znanja (uporaba teorij, konceptov, znanj strok) – kognitivni vidik;
  • razvoj spretnosti in procesnega znanja (zmožnost reševanja problemov v različnih življenjskih in delovnih okoliščinah) – funkcionalni vidik;
  • razvoj avtonomne in etične drže v odnosu do sočloveka, skupnosti in okolja, razvoj odgovornosti, avtonomnosti – vzgojno-socialni vidik.

 

Spremljanje pouka zagotovo prispeva k dvigu kakovosti. Vsak učitelj naj bi se še naprej medpredmetno povezoval in bil spremljan (opazovan). Pomembno se mi zdi, da je učitelj mentor študentom z različnih fakultet in pripravnikom, saj na ta način predajamo svoje znanje in pedagoške izkušnje, kar je obojestranska obogatitev. Obenem pa je tudi pedagoški poklic potreben pozitivne promocije.

 

Stalna oblika spremljanja pouka je priložnost za spremljanje učiteljevega dela in njegovega zanimanja za vzgojo, za profesionalni razvoj, za odkrivanje močnih točk, za podporo pri izobraževanju in strokovnem napredovanju, za pohvalo, nasvet, spodbudo. Prav tako je izredno pomembna tudi skrb za razvoj in napredek nepedagoških delavcev, torej vseh zaposlenih.     

 

Pomembno se mi zdi, da evalvacija in samoevalvacija postaneta stalnica zagotavljanja kakovosti z namenom, da ustvarimo pogoje za motivacijo vseh zaposlenih in dijakov. Pri tem je potrebno še naprej razvijati kulturo učinkovitih povratnih informacij namesto kritike. Učitelj je namreč mladostniku v podporo pri razvoju pozitivne samopodobe in pozitivnem odnosu do šole.

Zavedam se, da je ključnega pomena tudi vsestranska motivacija učiteljev in vseh zaposlenih; ustvarjanje spodbudnega in varnega okolja, kjer bo vsak zaposleni imel možnost refleksije svojega dela. Tudi v prihodnosti bom spodbujala metodo supervizije tako za zaposlene kot za dijake.  

 

  • Spoštljiva komunikacija in reševanje konfliktnih situacij

Temeljni cilj je krepiti socialne ter komunikacijske kompetence učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, da bi ozavestili svojo pedagoško vlogo v psihosocialnem razvoju otrok in mladostnikov in dejavno soustvarjali spoštljive in sodelovalne interakcije med učenci in učitelji v razredu ter razvijali partnerstvo šole s starši in z lokalno skupnostjo.

Zdi se mi pomembno, da še naprej ostaja eden izmed prioritetnih ciljev spoznavanje učinkovitih komunikacijskih strategij za doseganje učnih in socialnih ciljev pri pouku; spodbujanje dialoga, medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sprejemanja različnosti ter prizadevanje za oblikovanje kakovostnega inkluzivnega učnega okolja oz. inkluzivne klime v razredu, v kateri med učenci in učitelji vlada medsebojno spoštovanje in razumevanje, zaupanje in vzajemna podpora. Za uspešno delo je namreč bistvena spoštljiva komunikacija z vsemi deležniki.

 

 

  • Razvijanje medkulturnosti

Spreminjajoče se družbeno dogajanje od šole zahteva vključujočo pedagogiko, tj. medkulturnost kot osnovno pedagoško-didaktično načelo: vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni proces in pomen medkulturnega dialoga. Iskati je potrebno možnosti za upoštevanje večjezičnosti in večkulturnosti. Medkulturnega dialoga ne uresničujemo le skozi hrano in folkloro, ampak predstavljamo tudi kulturne, športne, gospodarske idr. dosežke priseljencev v slovenski družbi. Pri tem se mi zdi izredno pomembno spoznavati vključevanje in izključevanje v odnosih med večinskim prebivalstvom, manjšinami, »begunskimi in drugimi priseljenci« in slovenskimi izseljenci ter odnosov znotraj EU. Poleg poznavanja evropskih kultur in delovanja EU se mi zdi pomembno tudi poznavanje slovenskih manjšin – s primeri dobrih praks torej ponazoriti, kako živeti raznolikost v spoštovanju in sodelovanju, izhajajoč iz ljudi v lokalnem okolju ter nenasilne komunikacije, medkulturnega dialoga in razvoja medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev. Pogoj za razvoj medkulturnosti pa je dobro poznavanje lastne kulture in lastne države, zato bo pomembno kvalitetno izvajanje predmeta Aktivno državljanstvo, ki je v postaja del predmetnika v sklopu interesnih dejavnosti.    

Zelo velik doprinos za vse udeležence izobraževanja predstavljajo evropski projekti, ki se na šoli razvijajo. Predvsem je dragocen projekt Erasmus +, v sklopu katerega med drugim lahko dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom v tujini; kjer poleg poklicnega znanja pridobijo široke medkulturne kompetence, kar je za razvoj mladostnika neprecenljivo. Šola je pridobila AKREDITACIJO ERASMUS+ 2021−2027, kar je odlična podlaga za nadaljnji razvoj mobilnosti in prinaša še več razvojnih možnosti – tudi za karierni razvoj zaposlenih.       

 

  • Interesne in obšolske dejavnosti

Šola ima vsebinsko bogat nabor tako interesnih dejavnosti, ki so določene s predmetnikom, kot obšolskih dejavnosti, tako da lahko vsak dijak najde svoje področje in se vsestransko osebnostno razvija. Za razvoj mladostnika se mi zdi potrebno, da ga učitelji znamo poslušati, slišati in ga usmerjati v dejavnosti, kot so npr.: gibanje, šport, glasba, ples, branje, umetniško ustvarjanje, raziskovanje,  zdrav življenjski slog, prostovoljstvo, tekmovanja, krožki, tabori, spoznavanje Slovenije in tujine s strokovnimi ekskurzijami, razvoj praktičnih in socialnih veščin, organizacija taborov, vrtnarjenje, kuhanje, izdelovanje krem …  Preko vseh teh dejavnosti se mladostnik izgrajuje kot osebnost, zato je izredno dragoceno, da vsak učitelj glede na svoja močna področja ponudi kakšno obšolsko dejavnost, kar zagotovo bistveno prispeva k motivaciji, ki pa je podlaga za uspešno pridobivanje znanja in veščin ter ključna v učnem procesu.   

 

  1. Povezovanje šole s starši, socialnimi partnerji in z lokalno skupnostjo

Sodelovanje šole s socialnimi partnerji je potrebno tako zaradi izvajanja praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja v skladu z zakonodajo kot zaradi skupne vizije o tem, kakšen profil zdravstvenega delavca želimo v slovenskem prostoru. V tem smislu je potrebno še okrepiti sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi zavodi tako na področju primarnega zdravstvenega varstva kot na področju sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva.

 

Zelo pomembno je tudi sodelovanje z mestom in državo, to je z institucijami, kot so: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Center za poklicno izobraževanje, Zavod za šolstvo RS Slovenije, Državni izpitni center, Mestna občina Ljubljana, Dijaški dom Poljane in drugi dijaški domovi, v katerih bivajo naši dijaki, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije − Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Dijaška skupnost Slovenije, SVIZ Slovenije … ter sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kot so: Rdeči križ Slovenije, območna enota Ljubljana, Društvo za boj proti raku, Društvo Hospic, Varna pot, Center za pomoč mladim … V zadnjem letu sodelujemo s  Simulacijskim centrom (SIM center) Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL), kjer so vsi dijaki 3. in 4. letnikov deležni odličnega izkustvenega usposabljanja in s tem sodelovanjem zagotovo želimo nadaljevati, saj tovrstno usposabljanje predstavlja veliko obogatitev programa. Izkustvene metode poučevanja (simulacije, formativno spremljanje, senzorično gledališče, učne situacije …) so izredno učinkovite in omogočajo pridobivanje uporabnega znanja, zato jih bomo še naprej uvajali v šolsko prakso in ustrezno opremili učilnice za izvajanje.       

 

Šolo določa okolje in tudi šola zaznamuje okolje. V zadnjih letih je nastalo veliko primerov dobre prakse, ko so učitelji in dijaki posredovali znanje tudi lokalni skupnosti, staršem, strokovni javnosti, upokojenim in starejšim …  Naštejem samo nekaj projektov: Z znanjem do zdravja, Šola zdravja danes za jutri, Ustvarjalna zdravstvena nega, pisanje člankov v GLASILU MOL in nastopi na TV-LJUBLJANA, pisanje člankov v GLASILU UTRIP in drugih publikacijah, Pomladni ples skupaj z Dijaškim domom Poljane, čistilne akcije OČISTIMO POLJANE, FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA, SIMBIOZA ŠOLA, SIMBIOZA SKUPNOST, KRVODAJALSTVO, DELAVNICE PRVE POMOČI, NOVOLETNI BAZAR IN DOBRODELNI KONCERTI, PRIREDITVE, SIMULACIJA MNOŽIČNE NESREČE, dejavnosti v sklopu priprav na odprtje CUKRARNE, razstava likovnih in literarnih izdelkov, ki so nastali v sklopu projekta Ustvarjalna zdravstvena nega, v UKC Ljubljana in na Onkološkem institutu, promocijski film o poklicu in šoli, predavanja za starše, bralni klubi, srečanja z umetniki, ŠOLSKO GLASILO FETI, KNJIGA MATURANTOV …  Tudi v času epidemije in zaprtja šol so dijaki in učitelji ustvarjali projekte, kot so MASKE ZA VSE, PRIJAZNOST (obdarovanje zaposlenih in oskrbovancev v domovih za starejše in bolnišnicah), medgeneracijsko sodelovanje. V takšnem sodelovanju in povezovanju z okolico vidim velik potencial tudi za prihodnje; dijaki dobijo izkušnjo, da v sodelovanju z učitelji pridobivajo uporabno znanje, s katerim bodo obogatili druge. Preko tovrstnih dejavnosti pa se gradijo mostovi s širšo lokalno in strokovno javnostjo. Dijaki pa ob tem razvijajo tako sporazumevalne, strateške, socialne in druge kompetence.

 

  • Sodelovanje šole s starši

Sodelovanje šole s starši je pomembno, da si vzajemno prizadevamo za to, da mladostniki osvojijo znanje, primerno vedenje, ravnaje in vrednote. Starši imajo več možnosti za sodelovanje s šolo (roditeljski sestanki, govorilne ure, Svet staršev, Svet šole, predavanja za starše …).  Tudi s starši želimo še okrepiti sodelovalno kulturo in razviti še dodatne programe, v katere se bodo lahko aktivno vključili; npr. šola za starše, ogled posameznega dela pouka, obisk novoletne prireditve ali dobrodelne tržnice, predavanja za starše, dejavnosti Šolskega sklada. Pomembno se mi zdi, da so starši soustvarjalci vzgojnega procesa in partnerji v pravem pomenu besede – da sodelujemo pri oblikovanju zdrave osebnosti mladostnika.   

 

  1. Finančno poslovanje ter investicijsko vlaganje in vzdrževanje

Skrbeli bomo, da bomo vsako poslovno leto zaključili s pozitivnimi rezultati ter gospodarili po načelih dobrega gospodarja. V skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ načrtujemo ob zaključku vsakega leta notranjo revizijo zavoda. Področja revidiranja se bodo vsako leto menjala, tako da bomo pregledali in uskladili vsa področja delovanja zavoda.

Prizadevali si bom zagotoviti optimalne prostorske in materialne pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Skrbeli bomo za redno vzdrževanje in obnovo naše zgradbe, saj hočemo ustvarjati in delati v urejenih prostorih. Posamezne investicije bomo lahko uresničili s tržno dejavnostjo šole in s skrbnim načrtovanjem, gospodarnim obnašanjem in rednim nadzorom stavbe ter s prijavo na razpise. 

V zadnjih letih smo prenovili šolsko jedilnico in šolsko kuhinjo, strokovne učilnice za masažo, nego nog in zdravstveno nego ter učno kuhinjo. V tem šolskem letu načrtujemo obnove učilnice za prvo pomoč, nego otroka in na novo načrtujemo ureditev učilnice za poučevanje po metodi formativnega spremljanja, t. i. modro sobo. Uspešno smo se prijavili na razpis za energetsko sanacijo stavbe pri  Ministrstvu za infrastrukturo in začeli s sanacijo strehe, v nadaljevanju pa je v načrtu tudi menjava oken.

Uspešno smo se prijavili tudi na razpis ReEUact, v sklopu katerega smo posodobili računalniško opremo in s prijavo na tovrstne razpise bomo še naprej skrbeli za kvalitetno opremo šolskih prostorov in učnih pripomočkov. V skladu z razpisom MIZŠ smo dobili učne pripomočke za pouk naravoslovja in športne vzgoje – v načrtu je tudi fitnes oprema.      

 

 

Šola, ki izobražuje mladostnike za poklic v zdravstvu, ima izredno pomembno poslanstvo tako za zaposlene, dijake kot za širšo družbo, zato si želimo na vseh ravneh in v sodelovanju s socialnimi partnerji prizadevati za kvalitetno izobraževanje ter z izobraževanjem odgovarjati na potrebe v sodobni družbi – Z ZNANJEM IN S SRCEM DO ZDRAVJA.

 

 

mag. Silva Kastelic

(Skupno 1.240 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost