Mentorici:

SABINA VUTE KOSEDNAR

SANDRA ŽEŽELJ

 

 

Follow us

 
 

 

 

 

 

 

 

 

EPAS – Šola ambasadorka Evropskega parlamenta 2022-23

Srednja zdravstvena šola Ljubljana tudi letos prevzema vlogo šole ambasadorke, kar pomeni, da dijaki in mentorji ambasadorji Evropskega parlamenta delujemo kot predstavniki življenja v EU na šoli in opravljamo nalogo ozaveščanja o paleti možnosti, ki jih EU ponuja mladim.

“Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.” (Ghandi)

Cilji:

  • ozaveščanje o Evropski uniji in kritično spremljanje aktualnih procesov v Evropi;
  • učenje o evropski parlamentarni demokraciji;
  • povezovanje mladih in mentorjev preko šolskih, lokalnih in mednarodnih aktivnosti na področjih, kjer mladi vidijo svoje izzive, raziskujejo vlogo Evropske unije v vsakdanjem življenju ter odkrivajo prednosti evropskega državljanstva;
  • raziskovanje vloge Evropskega parlamenta in drugih institucij v odločevalskem procesu;
  • oblikovanje kritične evropske zavesti in aktivnega državljanstva.

 

 

 

 

PODROČJA AKTIVNOSTI DIJAKOV

EPAS na šolskem družbenem omrežju

Sledi evropske kulture v Ljubljani

Spletna informacijska točka

Aktivnosti in dogodki z gosti med letom in na dan Evrope

Drugi dogodki na šoli

Evropsko državljanstvo in medkulturni dialog

Nacionalni in evropski dogodki za mlade

Gledališka predstava 'Ana Frank' v Mini Teatru

EU v filmu

Prispevki in objave v šolskem časopisu

Aktualna tematika kot del učnega načrta

 

 

DAN EVROPSKIH AVTORJEV

”Ni prijatelja, ki bi bil bolj zvest kot knjiga.” (Ernest Hemingway)

Da bi mlajše generacije spodbudili k branju knjig ter jim pomagali odkriti raznolikost evropske literature ter hkrati ozaveščali mlade, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju, Evropska komisija prvič letos obeležuje dan evropskih avtorjev, in sicer 27. marca.

V ta namen, smo z drugimi letniki zdravstvene nege pri pouku angleščine listali priznanega britanskega avtorja Nicka Hornbyja, natančneje njegov roman Zgodba o fantu (About a Boy). Ker so dandanašnje generacije ne pretirano navdušene nad literaturo, čeprav mladinsko, sem se zadeve lotila nekoliko drugače. Najprej smo si ogledali film, ki je bil posnet po romanu, nato smo se lotili odlomkov iz romana, metafor in medbesedilnosti.

Po ogledu filma, so dijaki preko dela v skupinah analizirali glavne junake, povedali, česa se junaki bojijo, razmišljali o dvojnem pomenu naslova romana, poiskali pesnika, katerega verze neprestano omenjajo v romanu / filmu in razložili metaforo No man is an island entire of itself … Vsaka skupina je izdelala plakat, kamor so nalepili slikovno gradivo, citate iz romana in ga opremili z domiselnimi risbami svojih najljubših prizorov.

Cilji: Dijaki so spoznali priznanega evropske avtorja, spoznali so angleško kulturo in način življenja, razmišljali so o odraščanju in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja, učili so se o pomenu skupnosti in vzajemnosti ter dobili uvide, pomembne za lastni osebnostni razvoj.

PRIHODNOST ZAPOSLOVANJA

Kaj nas čaka na trgu dela v prihodnosti? Kateri poklici so poklici prihodnosti? Kakšna znanja in kompetence bodo iskali delodajalci? Kako se izogniti temu, da v bodoče mladi postanejo prve žrtve krize na področju zaposlovanja?

O vsem tem so razmišljali dijaki na 3. zaporednem srečanju z naslovom Če bi jaz odločal(a), …, ki ga je tokrat gostila Nova Gorica. Mladi ambasadorji evropskega parlamenta so predstavili predloge o tem, kako urejati področje zaposlovanja na način, ki bi kar najbolj olajšal prehod iz sistema izobraževanja na trg delovne sile in omogočil, da mladi na njem razvijejo vse svoje potenciale. Pobude dijakov sta tokrat komentirala evropska poslanca g. Nemec in ga. Tomc, ter ga. Miloševič Zupančič z Univerze v Ljubljani.

Naši dijaki so pripravili naslednji predlog:

Živimo v času hitre digitalizacije, ko mnogi poklici zgubljajo na pomenu, nekateri kadri pa sploh ne najdejo zaposlitve na svojem področju ali pa so odpuščeni kot tehnološki višek. Tu gre predvsem za delovno silo z nižjo izobrazbo, ki opravlja poklice v tovarnah, rudnikih, skladiščih in podobno. Menimo, da bi država morala finančno podpreti posameznike, ki se želijo prekvalificirati ali dokvalificirati, tako da bi jim leto dni nudila minimalni dohodek. V tem času bi posamezniki lahko obiskovali predavanja, tečaje ali opravljal izpite za licence, ki jih potrebujejo za drugo delovno mesto ali napredovanje znotraj obstoječega delovnega mesta.

EU V FILMU

Kupe št. 6 nas je popeljal v daljno Rusijo, kjer sta glavna junaka, finska študentka arheologije in ruski priložnostni delavec, iskala starodavne petroglife in poleg čudovitih skalnih poslikav našla predvsem človeško bližino – morda celo ljubezen.

Tri dijakinje drugih letnikov so si sredi marca ogledala evropsko koprodukcijo, film z naslovom Kupe št 6, ki je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Namen ogleda je bil dijakinjam približati evropsko filmsko ustvarjanje in jim hkrati ponuditi nekoliko drugačno filmsko izkušnjo. Obisk Kinadvora je lepa in dragocena izkušnja, ki si jo privošči le malo mladih, zato je prav, da tovrstne izbrane filmske vsebine ponudimo v sklopu evropskih projektov.

Film, ki obravnava predvsem tematiko medkulturnih in jezikovnih pregrad ter kompleksnosti medčloveških odnosov, je dijakinje spodbudil k razmišljanju o samoti, osamljenosti, prijateljstvu, ljubezni in zaupanju. Kupe št. 6 je krasen primer tega, kakšnih presežkov je zmožna evropska filmska produkcija, ki v primerjavi s populistično ameriško sploh nima prave konkurence.

 

 

OBISK S FINSKE

Le malo izkušenj tako zaznamuje učitelje in dijake, kot izmenjave. Ne gre le za spoznavanje drugih kultur in navad, temveč tudi za osebnostno rast, širjenje obzorij in razumevanje pomena mednarodne komponente v izobraževalnem sistemu.

Obisk s Finske

Začetek marca sta nas obiskali dve učiteljici s Finske, ki sta spremljali dijake na delovni praksi v Sloveniji. Ena od njiju je bila v Ljubljani že tretjič – in še vedno se rada vrača – druga prvič. Na nekoliko turoben dan smo jih popeljali na vodeni ogled Ljubljane v režiji dveh dijakinj drugega letnika zdravstvene nege, Nane in Katjuše. Dijakinji sta udeleženki angleškega tabora, kjer so pred meseci izdelali kartice za turistični ogled Ljubljane, zato sta punci prevzeli vlogo turističnega vodiča in naši gosti s Finske popeljali po Ljubljani. Med ogledom smo seveda tudi poklepetali in izmenjali neprecenljive izkušnje o delu in življenju v obeh državah.

”Naše druženje  je potekalo povsem sproščeno, tako je začetna trema skoraj povsem izginila. Kljub smoli z vremenom mislim, da sva uspeli predstaviti ljubljanske znamenitosti povsem na preprost in zanimiv način. Profesorici sta se izkazali kot odlični poslušalki in vse skupaj smo nekaj odnesle od ponedeljkovega srečanja. Mislim da je to tisto, kar na koncu zares šteje.”

Nana Alič, dijakinja

”Izkušnja je nepozabna. V to delo smo vložili kar nekaj truda in mislim, da se je izplačalo. Na ogledu po Ljubljani smo zelo uživali, prav tako smo pa tudi mi sami izvedeli kar nekaj novega o ljubljanskih znamenitostih.”

Katjuša Ščavničar, dijakinja

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO

V času od 30. septembra do 6. novembra 2022 je potekal veliki mednarodni dogodek z naslovom “Čas se izTEKa – podnebni tek” (Running Out of Time), z namenom ukrepati proti podnebnim spremembam ter za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih virov.

V okviru podnebnega teka je konec septembra v Glasgowu na Škotskem začela svojo pot podnebna štafeta s podnebnimi sporočili mladih in jo zaključila 6. novembra 2022 v Sharm El Sheiku v Egiptu na Podnebni konferenci COP27. Podnebna štafeta je potovala skozi 18 držav (7767 km) na okolju prijazen način – tek, kolesarjenje, jadranje in bila podprta z različnimi spremljajočimi dogodki – podnebnimi akcijami.

  

Podnebni štafeti se je priključila tudi Slovenija in naša šola.

Ob tej priložnosti smo v četrtek, 20. 10. 2022 na šoli in v njeni okolici organizirali simbolični štafetni tek z dijaki in sodelavci. Z dijaki smo izdelali štafetno palico iz naravnih materialov in jo uporabili kot podnebno sporočilo. V gozdu smo nabrali veje in palico, iz odpadnega papirja smo oblikovali Zemljo in Sonce. Sta vsak na svoji strani palice. Sonce s svojo živo rumeno barvo Zemljo segreva, vendar naša Zemlja je zavarovana – varujejo jo mlade vejice, ki predstavljajo dijake naše šole, ki bodo poskrbeli, da bo naša Zemlja kot v nekakšnem gnezdu varna pred katastrofami.

 

Vsak izmed nas, ki je pospremil štafetno palico na njeni poti, je prispeval svoj glas za lepši jutri.

Naši dijaki so dokazali, da si želijo doživljati naravo v vsej njeni pestrosti in lepoti. Kajti vsak izmed nas ima možnost spreminjati svet na bolje. Ker naše misli lahko postanejo dejanja.              

Ida Tarman Šmit, prof.

MEDKULTURNI DIALOG

”Ničesar v življenju se nam ni treba bati; zgolj razumeti moramo.”

(Marie Curie)

Pri urah angleščine smo v drugih letnikih zdravstvene nege odprli debato o strpnosti in medkulturnem dialogu. Preko izkustvenega in teoretičnega učenja so se dijaki preizkusili v različnih življenjskih vlogah in na lastni koži izkusili, kaj pomeni biti del neke interesne skupine, kako delujejo stereotipi in kako je biti diskriminiran na osnovi rasne pripadnosti. Dijaki so vedno znova prišli do zaključka, da ne smemo ljudi opredeljevati zgolj po videzu, temveč se moramo pogovarjati, spoznavati in razumeti – to je ključ do strpne družbe.

”Všeč mi je bilo, da sem lahko izrazil svoja razmišljanja o boju proti rasizmu.”

”Naučil sem se nekaj pomembnega, kar bom lahko uporabil v resničnem življenju.”

”Vesela sem, da smo načeli tako pomembne teme, ki dvigujejo raven ozaveščenosti.”

”Všeč mi je bilo interaktivno delo.”

”Všeč mi je bilo, da smo se učili o stvareh, ki so resnične. Učna snov je bila smiselna, za razliko od mnogih drugih stvari, ki se jih učimo v šoli.”

”Najbolj sem si zapomnil posnetek o boksarju Muhammadu Aliju.”

 

ODKRIJ EU

Skupna načela in vrednote, ki so temelj življenja v EU, so svoboda, demokracija, enakost in pravna država, spodbujanje miru in stabilnosti.

Države Evropske unije

Leta 1951 je šest držav (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska) ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo. Leta 1958 se je preimenovala v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in leta 1993 v Evropsko unijo.

Sčasoma se je prvotnim šestim državam pridružilo še 22 držav.

Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 izstopilo iz EU.

EU trenutno šteje 27 držav članic in ima 24 uradnih jezikov.

Izobraževanje

Države EU namenjajo izobraževanju različno velika finančna sredstva. Študentske izmenjave v EU potekajo prek programa Erasmus, ki je med letoma 2014 in 2020 omogočil študij in usposabljanje na tujem več kot 4 milijonom oseb.

Prostovoljstvo

Vas zanima prostovoljstvo?

Za evropske in mednarodne projekte je na voljo več možnosti za prostovoljsko delo. Oglejte si jih.

Institucije EU

 

Vir: https://european-union.europa.eu/index_sl

TE ZANIMAJO IZMENJAVE?

Izkoristi možnosti, ki ti jih ponuja EU. Prijavi se na izmenjavo!

PUD lahko dijaki zaključnih letnikov opravljate tudi v tujini, in sicer s pomočjo sredstev iz programa Erasmus+. Do prijave ste upravičeni dijaki 4. letnika ZN, 3. letnika BN in 5. letnika ZN (PTI).

Z delovno prakso v tujini lahko dijaki izpopolnite svoje znanje, spretnosti in kompetence, ki jih iščejo delodajalci.

”Eden od namenov programa Erasmus+ je dijakom omogočiti izvajanje prakse v tujini, hkrati pa dijakom daje možnost, da spoznajo drugo kulturo. Nekateri še niso nikoli potovali z letalom, zato se pri tem naučijo kako se znajti med različnimi transferi in na splošno postanejo bolj iznajdljivi in samostojni. Dobro je, da jih na začetku spremljevalec usmerja in ostane v kontaktu z njimi tudi potem, ko ostanejo sami. S tem jim damo občutek varnosti.”

Aleksandra Soršak, pomočnica ravnateljice

”Izmenjava je bila odlična preizkušnja samostojnosti, ker se je bilo treba znajti v različnih situacijah.” – Katarina Souidi, dijakinja

Moja izkušnja z Erasmusom v Španiji mi ni dala zgolj veliko znanja ter splošne razgledanosti, temveč tudi samozavesti. To je super priložnost, da stopiš izven svoje cone udobja in doživiš nekaj nepozabnega.” – Veronika Ličer, dijakinja

RAZPRAVA V EVROPSKI HIŠI – Če bi jaz odločal(a) o izobraževanju v prihodnosti …

Dijakinje 4. g (Tinkara Lavrič, Neja Gorenčič, Blažka Demšar) in 2. e razreda (Marjeta Rakar, Katjuša Ščavničar, Klara Debevec, Nana Alič, Ema Strle) so v petek, 24. 2. 2023, zastopale šolo v projektu EPAS pod vodstvom mentoric Sabine Vute Kosednar in Sandre Žeželj.

V Hiši Evropske unije so na srednješolskem soočenju s pomembnimi odločevalci podale svoje predloge za izzive, ki nas čakajo v izobraževanju prihodnosti. Ves mesec so pilile svoje zamisli, kresale mnenja in na koncu oblikovale predlog, ki je požel pozitivne kritike prisotnih evropskih poslancev in predstavnika Ministrstva za šolstvo.

Predlog, ki so ga spisale dijakinje, najdete v TUKAJ, prav tako nekaj fotografij z dogodka in POSNETEK celotne razprave.

ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA – Če bi jaz odločal(a) o zeleni prihodnosti …

Zelena prihodnost in boj proti globalnemu segrevanju

Mladi ambasadorji EU so pričeli s serijo razprav o zeleni prihodnosti, kjer dijaki pripravijo konkretne predloge za dvig kvalitete življenja v državah članicah. Projekt je namenjen predvsem dvigovanju zavedanja mladih o Evropi in evropski parlamentarni demokraciji ter aktivnemu državljanstvu.

V petek, 20. 1., smo se tudi na naši šoli priključili debati o globalnih spremembah – tokrat preko spleta. Tema je bila ‘Zelena prihodnost in boj proti globalnemu segrevanju’. Razprava je potekala v Mariboru, predloge dijakov pa so tokrat pokomentirali evropska poslanca, ga. Ljudmila Novak in g. Klemen Grošelj, ter ambasadorka Evropskega pakta, ga. Katarina Trstenjak.

več…

(Skupno 115 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost