V sredo, 17. 4. 2024, smo praznovali 10. obletnico Knjižne infuzije, vsakoletnega srečanja znanimi slovenskimi pisatelji v aprilu, mesecu knjige in branja.
Najprej smo se pogovarjali s cenjeno gostjo gospo Natašo Konc Lorenzutti, pisateljico, pesnico, otroško pisateljico, gledališko igralko in učiteljico. Njene romane, predvsem mladinska romana Avtobus ob treh in Gremo mi v tri krasne ter Beseda, ki je nimam in Senca brez obraza, zgodovinska romana o ugrabljenih otrocih, smo brali od septembra do aprila. Po končanem pogovoru s pisateljico je sledila okrogla miza o branju z našmi uglednimi gosti:
Z gospo Natašo Konc Lorenzutti, gospodom Alojzom Ihanom, uglednim zdravnikom, pesnikom, esejistom, pisateljem, urednikom, mikrobiologom, ki nas je obiskal leta 2018 in se z nami pogovarjal predvsem o svoji knjigi Čas nesmrtnosti … z gospodom Goranom Vojnovićem, priljubljenim filmskim režiserjem, scenaristom, novinarjem, pesnikom, pisateljem, ki nas je obiskal leta 2016 in nam spregovoril o romanih Figa, Jugoslavija, moja dežela in Čefurji raus …, z gospo Silvo Kastelic, našo ravnateljico in ugledno slovenistko in profesorico, ki je na našo šolo pripeljala že pred Knjižno infuzijo kar nekaj uglednih pisateljev, … z Meto Kalan, dijakinjo 2. letnika, predstavnico naših biserov, dijakov, ki je bralka in raziskovalka, ki ne zamudi nobenega srečanja bralnega kluba.
Prizorišče je simbolno in je nastalo iz vsebine romanov gospe Nataše Konc Lorenzutti, ki nas opozarja, da lahko vse težave, ki izhajajo iz hladnega, trdega betona, ki je simbol odtujenosti, osamljenosti, ujetosti, bolečine, z vožnjo s simbolnim avtobusom ob treh poiščemo uteho in rešitev v naravi in ljubezni, ki jo nosimo v sebi. Če citiram Marka Avrelija, rimskega cesarja, iz njegovega Dnevnika:
Človek išče oddih na podeželju, na morju in v gorah, pa tudi v tebi se porajajo takšne želje. Vendar je to značilnost najbolj preprostih ljudi. V tvoji moči pa je, da se lahko kadar koli umakneš v samega sebe. Kajti nikjer človek ne najde večjega miru ali večje osvoboditve od tegob kot v svoji duši, zlasti kadar ima v sebi take misli, da takoj najde mir, čim se zateče vanje. Notranji mir, v to sem prepričan, pa lahko dosežemo le, če v našem umu vlada red. Stalno se torej zatekaj v to zatočišče in se obnavljaj.
In kaj je branje drugega kot vračanje k sebi in iskanje notranjega reda in miru?