PRIHODNOST ZAPOSLOVANJA

Kaj nas čaka na trgu dela v prihodnosti? Kateri poklici so poklici prihodnosti? Kakšna znanja in kompetence bodo iskali delodajalci? Kako se izogniti temu, da v bodoče mladi postanejo prve žrtve krize na področju zaposlovanja?

O vsem tem so razmišljali dijaki na 3. zaporednem srečanju z naslovom Če bi jaz odločal(a), …, ki ga je tokrat gostila Nova Gorica. Mladi ambasadorji evropskega parlamenta so predstavili predloge o tem, kako urejati področje zaposlovanja na način, ki bi kar najbolj olajšal prehod iz sistema izobraževanja na trg delovne sile in omogočil, da mladi na njem razvijejo vse svoje potenciale. Pobude dijakov sta tokrat komentirala evropska poslanca g. Nemec in ga. Tomc, ter ga. Miloševič Zupančič z Univerze v Ljubljani.

Naši dijaki so pripravili naslednji predlog:

Živimo v času hitre digitalizacije, ko mnogi poklici zgubljajo na pomenu, nekateri kadri pa sploh ne najdejo zaposlitve na svojem področju ali pa so odpuščeni kot tehnološki višek. Tu gre predvsem za delovno silo z nižjo izobrazbo, ki opravlja poklice v tovarnah, rudnikih, skladiščih in podobno. Menimo, da bi država morala finančno podpreti posameznike, ki se želijo prekvalificirati ali dokvalificirati, tako da bi jim leto dni nudila minimalni dohodek. V tem času bi posamezniki lahko obiskovali predavanja, tečaje ali opravljal izpite za licence, ki jih potrebujejo za drugo delovno mesto ali napredovanje znotraj obstoječega delovnega mesta.

EU V FILMU

Kupe št. 6 nas je popeljal v daljno Rusijo, kjer sta glavna junaka, finska študentka arheologije in ruski priložnostni delavec, iskala starodavne petroglife in poleg čudovitih skalnih poslikav našla predvsem človeško bližino – morda celo ljubezen.

Tri dijakinje drugih letnikov so si sredi marca ogledala evropsko koprodukcijo, film z naslovom Kupe št 6, ki je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Namen ogleda je bil dijakinjam približati evropsko filmsko ustvarjanje in jim hkrati ponuditi nekoliko drugačno filmsko izkušnjo. Obisk Kinadvora je lepa in dragocena izkušnja, ki si jo privošči le malo mladih, zato je prav, da tovrstne izbrane filmske vsebine ponudimo v sklopu evropskih projektov.

Film, ki obravnava predvsem tematiko medkulturnih in jezikovnih pregrad ter kompleksnosti medčloveških odnosov, je dijakinje spodbudil k razmišljanju o samoti, osamljenosti, prijateljstvu, ljubezni in zaupanju. Kupe št. 6 je krasen primer tega, kakšnih presežkov je zmožna evropska filmska produkcija, ki v primerjavi s populistično ameriško sploh nima prave konkurence.

 

 

OBISK S FINSKE

Le malo izkušenj tako zaznamuje učitelje in dijake, kot izmenjave. Ne gre le za spoznavanje drugih kultur in navad, temveč tudi za osebnostno rast, širjenje obzorij in razumevanje pomena mednarodne komponente v izobraževalnem sistemu.

Obisk s Finske

Začetek marca sta nas obiskali dve učiteljici s Finske, ki sta spremljali dijake na delovni praksi v Sloveniji. Ena od njiju je bila v Ljubljani že tretjič – in še vedno se rada vrača – druga prvič. Na nekoliko turoben dan smo jih popeljali na vodeni ogled Ljubljane v režiji dveh dijakinj drugega letnika zdravstvene nege, Nane in Katjuše. Dijakinji sta udeleženki angleškega tabora, kjer so pred meseci izdelali kartice za turistični ogled Ljubljane, zato sta punci prevzeli vlogo turističnega vodiča in naši gosti s Finske popeljali po Ljubljani. Med ogledom smo seveda tudi poklepetali in izmenjali neprecenljive izkušnje o delu in življenju v obeh državah.

”Naše druženje  je potekalo povsem sproščeno, tako je začetna trema skoraj povsem izginila. Kljub smoli z vremenom mislim, da sva uspeli predstaviti ljubljanske znamenitosti povsem na preprost in zanimiv način. Profesorici sta se izkazali kot odlični poslušalki in vse skupaj smo nekaj odnesle od ponedeljkovega srečanja. Mislim da je to tisto, kar na koncu zares šteje.”

Nana Alič, dijakinja

”Izkušnja je nepozabna. V to delo smo vložili kar nekaj truda in mislim, da se je izplačalo. Na ogledu po Ljubljani smo zelo uživali, prav tako smo pa tudi mi sami izvedeli kar nekaj novega o ljubljanskih znamenitostih.”

Katjuša Ščavničar, dijakinja

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO

V času od 30. septembra do 6. novembra 2022 je potekal veliki mednarodni dogodek z naslovom “Čas se izTEKa – podnebni tek” (Running Out of Time), z namenom ukrepati proti podnebnim spremembam ter za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih virov.

V okviru podnebnega teka je konec septembra v Glasgowu na Škotskem začela svojo pot podnebna štafeta s podnebnimi sporočili mladih in jo zaključila 6. novembra 2022 v Sharm El Sheiku v Egiptu na Podnebni konferenci COP27. Podnebna štafeta je potovala skozi 18 držav (7767 km) na okolju prijazen način – tek, kolesarjenje, jadranje in bila podprta z različnimi spremljajočimi dogodki – podnebnimi akcijami.

  

Podnebni štafeti se je priključila tudi Slovenija in naša šola.

Ob tej priložnosti smo v četrtek, 20. 10. 2022 na šoli in v njeni okolici organizirali simbolični štafetni tek z dijaki in sodelavci. Z dijaki smo izdelali štafetno palico iz naravnih materialov in jo uporabili kot podnebno sporočilo. V gozdu smo nabrali veje in palico, iz odpadnega papirja smo oblikovali Zemljo in Sonce. Sta vsak na svoji strani palice. Sonce s svojo živo rumeno barvo Zemljo segreva, vendar naša Zemlja je zavarovana – varujejo jo mlade vejice, ki predstavljajo dijake naše šole, ki bodo poskrbeli, da bo naša Zemlja kot v nekakšnem gnezdu varna pred katastrofami.

 

Vsak izmed nas, ki je pospremil štafetno palico na njeni poti, je prispeval svoj glas za lepši jutri.

Naši dijaki so dokazali, da si želijo doživljati naravo v vsej njeni pestrosti in lepoti. Kajti vsak izmed nas ima možnost spreminjati svet na bolje. Ker naše misli lahko postanejo dejanja.              

Ida Tarman Šmit, prof.

MEDKULTURNI DIALOG

”Ničesar v življenju se nam ni treba bati; zgolj razumeti moramo.”

(Marie Curie)

Pri urah angleščine smo v drugih letnikih zdravstvene nege odprli debato o strpnosti in medkulturnem dialogu. Preko izkustvenega in teoretičnega učenja so se dijaki preizkusili v različnih življenjskih vlogah in na lastni koži izkusili, kaj pomeni biti del neke interesne skupine, kako delujejo stereotipi in kako je biti diskriminiran na osnovi rasne pripadnosti. Dijaki so vedno znova prišli do zaključka, da ne smemo ljudi opredeljevati zgolj po videzu, temveč se moramo pogovarjati, spoznavati in razumeti – to je ključ do strpne družbe.

”Všeč mi je bilo, da sem lahko izrazil svoja razmišljanja o boju proti rasizmu.”

”Naučil sem se nekaj pomembnega, kar bom lahko uporabil v resničnem življenju.”

”Vesela sem, da smo načeli tako pomembne teme, ki dvigujejo raven ozaveščenosti.”

”Všeč mi je bilo interaktivno delo.”

”Všeč mi je bilo, da smo se učili o stvareh, ki so resnične. Učna snov je bila smiselna, za razliko od mnogih drugih stvari, ki se jih učimo v šoli.”

”Najbolj sem si zapomnil posnetek o boksarju Muhammadu Aliju.”

 

Dostopnost