Ljubljana je prečudovita z vseh perspektiv: ptičje, žabje ali človeške. Je mesto, ki diha kot večja vas, še posebej njen stari del. Ta ima dušo, ki jo je v veliki meri ustvaril naš izjemni arhitekt Jože Plečnik.
Ljubljanski grad gleda kot ponosen kralj svojega posestva pod sabo. Ljubljanica pa daje svojemu mestu življenje in vedrino.
Foto: Nika Dermota
Ob Biotehniški fakulteti na Večni poti 111 se nahaja nasad japonskih češenj. To soboto je bil tam organiziran Hanami 2017, to je srečanje Japoncev pod cvetočimi češnjami, pridružili pa so se jim lahko tudi Slovenci.
Prvo češnjevo drevo je 9. oktobra 2000 posadila njena cesarska visokost princesa Sayako, vsa drevesa pa so darilo Japonske Republiki Sloveniji.
Srečanja sem se udeležila tudi sama in tam posnela nekaj fotografij.
Nika Dermota, 2. d
V Ljubljani, bolj natančno v Hrenovi ulici v bližini Prul, se nahaja ”mačja kavarna.” Odprla sta jo Tina Piskač Sedej in Robert Sankovič. Nad zamislijo sta se navdušila po obisku podobnega lokala na Dunaju.
V tem lokalu lahko spiješ skodelico kave ali čaja, zraven pa se sprostiš v mirnem ambientu in uživaš v družbi mačjih prijateljev. V kavarni se nahaja kar sedem prijaznih mačk: Čili, Meri, Nina, Jonas, Marko, Rinka in Nike. Lokal lahko sprejme do 25 gostov in ustreza vsem higienskim standardom, hkrati pa je prilagojen mačjim potrebam, saj je to njihov dom. Od gostov lastnika pričakujeta vedenje v skladu s hišnimi pravili, oziroma “mačjim bontonom.”
Dokazano je, da mačja družba gostom vrne nasmeh na obraz in odžene slabo energijo.
Nika Dermota
Zvonček moj nežni, oj zvonček moj snežni,
kaj mi ob snegu kopnečem sloniš?
Reci, k pokopu ali zimi nadležni
ali k nastopu pomladi zvoniš?
Tvoje svetišče je nizko, ubogo,
kvišku, moj zvonček, iz zimskih tal!
Mnogo krasnejšo bom dal ti nalogo,
lepše zvonišče ti bom izbral.
Pojdi, na prsi se dekletu nasloni,
sneg je v teh prsih in ti si snežen;
tam o srčni pomladi ji zvoni,
cvet ji življenja izvabi na dan!
Simon Gregorčič
Nika Dermota, 2. d
Naše življenje je kot igra narave: preplet romantičnega morskega poletja, idilične zime, božičnega pričakovanja, živalskega veselja – vmes pa so tudi dnevi, ki niso ne praznik ne počitnice.
Nika Žurman, 2. d
